Marijan Amalietti

Strip

Za začetnike slovenskega stripa veljajo Saša Dobrila, Marijan Amalietti in Miki Muster. Saša Dobrila (1922–1992) je študentska leta prebil v Pragi, kjer je na Karlovi univerzi študiral arhitekturo, obenem pa se je ukvarjal tudi s stripom in lutkovno animacijo. Stripe je najprej objavljal v praškem časopisu Naprej, leta 1941 pa je v ljubljanskem Družinskem tedniku pod psevdonimom Stric Miško objavil strip Mačji grad (šlo je za priredbo izvirne istrske pravljice) z zelo kompleksno strukturo, tako v grafičnem kot pripovednem smislu. Za isti tednik je ustvaril še stripa Leteči kovček, priredbo Andersenove pravljice, in pustolovski strip Prigode malega Mihca. Za Ljubljanski dnevnik je ustvaril tudi epsko priredbo Argonavtov ter kot strip priredil Kafkovega Malega Muka. Najpomembnejša avtorska stvaritev Saše Dobrila pa je zgodovinski strip Sad maščevanja, v katerem je na realističen način podal zgodbo o življenju v času rimske Emone, izhajal pa je leta 1969 v prvi slovenski stripovski reviji Zvitorepec.

V isto generacijo sodi tudi Marijan Amalietti (1923–1988), arhitekt, profesor, karikaturist, ilustrator in avtor stripov. Stripe je objavljal v Zvitorepcu, Pavlihi in Pionirskem listu, širšemu občinstvu pa je bil znan predvsem kot avtor Gregorja Tisiglavce. Ta je bil poleg Mustrovih junakov eden prvih stripovskih likov z daljšo navzočnostjo v množičnih medijih pri nas. Tisiglavca, ki je izhajal v Pavlihi v letih med 1950 in 1960, se je uveljavil z izvirnim imenom, odlično risbo in prepoznavno karakterizacijo. Junak je bil refleksija o malem človeku v soočanju s povsem vsakdanjimi težavami, v epizode pa je avtor večkrat vpletel tudi komične elemente in mestoma blago kritiziral tedanje družbeno-politično dogajanje. Po njegovi smrti sta izšla še njegova stripovska albuma 5 očeva Neninog deteta (1989) in Vesele počitnice (1990), ki predstavljata vrhunec avtorjevega stripovskega ustvarjanja.