Uršula Berlot
Slikarstvo okoli leta 2000
Dela Uršule Berlot (1973–) obstajajo na meji med naravnim (procesi gravitacije) in umetnim (tehnološki medij), materialnim in nesnovnim, reducirana in hkrati razmahnjena v SVETLOBO, ki se od transparentnih objektov – pleksi stekel, pokapanih z umetnimi smolami – širi v prostor in ustvarja značilen ambient. Podobno tudi Gašper Jemec (1975–) med delom dopušča prosto, naravno potovanje razredčene, prosojne črne barve, zaradi česar na platnu nastajajo posebne vizualne teksture in abstraktne pokrajine. Anja Jerčič (1975–) povezuje abstraktno in mimetično v dinamičen hibrid, v katerem obstaja naravno po vzdušju (abstraktno ozadje) in naravno po vidnem (detajlne realistične podobe rastlin v prvem planu). Pri Kseniji Čerče (1969–) gre za procesualno zavezanost naravi; slike, kaligrafski zapisi na prosojni podlagi, so spomini, estetske sledi skrivnostnih tehnik – fizičnih in mentalnih procesov narave in telesa, skozi katere avtorica vzpostavlja žensko (cikel slik Hortus conclusus, 2001–2004). Za slikarstvo Mitje Ficka (1973–) sta značilni intimnost in osebna poetika. Avtor z svojstveno simboliko in skicoznim, barvno reduciranim (razredčene barve značilnih zamolklejših tonov) nanosom strukturira meditativne slike, ki jih preveva občutje miru in močne navzočnosti.
Svetloba
S podobnimi materiali ustvarjata Mojca Osojnik (1970–) in Uršula Berlot (1973–). Pleksi steklo je predstavljalo v 70. letih vrhunec tehnologije, danes, ob poplavi video in spletne umetnosti, pa deluje romantično s kančkom patine in s tem poetično. Obe avtorici sta slikarki, toda svetloba se v njunih delih manifestira na različne načine.
U. Berlot pušča svetlobi bolj prosto pot. Njena dela niso niti slike niti objekti, temveč se s pomočjo svetlobe, ki pronica skoznja, širijo v prostor in tvorijo nekakšen umetniški ambient. Umetnica uporablja umetne industrijske materiale, kot sta pleksi steklo in umetna smola, v katere s pomočjo gravitacije, kristalizacije in strjevanja zajame naravne organske oblike. Gledalec stoji pred materialnim delom umetnine in opazuje prehajanje svetlobe skozi transparentno površino ter oblike, ki jih ustvarjajo sence.