Alberto Burri

Informel

Informel je predvsem evropski pojav, ki se je iz Francije kmalu razširil po vseh evropskih državah; popularen je bil predvsem v Španiji (Antoni Tàpies) in Italiji (Alberto Burri, Emilio Vedova), ob koncu 50. let se je močno uveljavil tudi v Jugoslaviji, malce manj izrazito pa v Sloveniji.

Za stik z novostmi v umetnosti sta bili za slovenske umetnike najvplivnejši dve prireditvi: Ljubljanski grafični bienale in Beneški bienale. Leta 1958 sta bila na slednjem predstavljena A. Tàpies in A. Burri, Lojze Spacal (1907–2000) pa je prejel nagrado za grafiko in risbo. Na predhodnem Bienalu je nagrado za grafiko dobil Zoran Mušič (1909–2005). Med omenjenimi slikarji sta Z. Mušič in A. Tàpies dala odločilni impulz, zaradi katerega je Janez Bernik (1933–), osrednji predstavnik informela na Slovenskem, prestopil v nov slog. Njegovo izvorno izhodišče je bila krajina, v kateri je podobno Z. Mušiču odkrival možnost zadržanega ustvarjanja informelske atmosferičnosti.