Judy Chicago
Feministična umetnost
Feministično teoretsko polje (feministična umetnostna zgodovina, feministična estetika, ženske študije, študije spola, feministična antropologija …) se je razvijalo pred ali vzporedno s feminističnimi umetniškimi praksami. Te so se razvile konec 60. let zlasti v anglosaških deželah v sklopu gibanj za osvoboditev žensk. Te skupine so bile predhodnice multikulturnih gibanj 80. in 90. let 20. stoletja, ki so se uprla vrednotam dominantnih skupin, kultur in ras. V New Yorku so že leta 1970 (v Londonu pa 1971) nastale prve organizirane skupine, ki so svoje delovanje manifestirale s protesti proti diskriminaciji žensk v umetnostnih in kulturnih institucijah. Prvi časopis umetnic je bil Feminist Art Journal (od 1971), prvi feministični umetnostni program, Feminist Art Program, pa sta leta 1971 sestavili Miriam Schapiro in Judy Chicago na California Institute of the Arts. Poleg Judy Chicago in njenega umetniškega dela Slavnostna večerja (The Dinner Party, 1974–79) so se uveljavile še umetnice Mary Kelly, Nancy Spero, Sherrie Levine, Cindy Sherman, Monica Sjöö, Barbara Kruger in Annie Sprinkle.
Minimalizem
Kynaston McShine je bil kustos razstave Primary Structures v Židovskem muzeju v New Yorku leta 1966, s katero se je uveljavil minimalizem. Na njej so sodelovali ameriški in britanski umetniki Carl André, Dan Flavin, Donald Judd, Sol LeWitt, Robert Morris, Larry Bell, John McCracken, Robert Smithson, Anthony Caro, Judy Chicago in drugi. Kritik Hilton Kramer se je pritoževal zaradi pomanjkanja čustvenosti pri razstavljenih skulpturah, čeprav je priznal, da je razstava prelomna.