Saša Dobrila

Strip

Za začetnike slovenskega stripa veljajo Saša Dobrila, Marijan Amalietti in Miki Muster. Saša Dobrila (1922–1992) je študentska leta prebil v Pragi, kjer je na Karlovi univerzi študiral arhitekturo, obenem pa se je ukvarjal tudi s stripom in lutkovno animacijo. Stripe je najprej objavljal v praškem časopisu Naprej, leta 1941 pa je v ljubljanskem Družinskem tedniku pod psevdonimom Stric Miško objavil strip Mačji grad (šlo je za priredbo izvirne istrske pravljice) z zelo kompleksno strukturo, tako v grafičnem kot pripovednem smislu. Za isti tednik je ustvaril še stripa Leteči kovček, priredbo Andersenove pravljice, in pustolovski strip Prigode malega Mihca. Za Ljubljanski dnevnik je ustvaril tudi epsko priredbo Argonavtov ter kot strip priredil Kafkovega Malega Muka. Najpomembnejša avtorska stvaritev Saše Dobrila pa je zgodovinski strip Sad maščevanja, v katerem je na realističen način podal zgodbo o življenju v času rimske Emone, izhajal pa je leta 1969 v prvi slovenski stripovski reviji Zvitorepec.

V 60. letih smo dobili tudi prvo slovensko stripovsko revijo (oziroma tednik s stripi), ZvitorepecZvitorepca, ki je prvič izšella 7. aprila 1966 in je izhajala do leta 1973. V najboljših časih je imela tudi do 60.000 bralcev, ki so lahko prebirali domače izvirne stripe in tujo sodobno stripovsko produkcijo. Miki Muster, čigar junak je dal reviji tudi ime, je za prvo številko narisal zgodbo Zvitorepec v Afriki, od ostalih domačih avtorjev pa so v reviji objavljali S. Dobrila, Ciril Gale, Marjan Manček in Kostja Gatnik.