Nuša Dragan
Konceptualizem
Tudi zgodnji pojav VIDEA na Slovenskem se veže na konceptualizem. Srečo (1944–) in Nuša Dragan (1943–) sta ga v svojem začetnem obdobju 1968–1969, ko sta začela sodelovati s skupino OHO, izbrala zato, ker je omogočal »dematerializacijo« umetniškega dela in je le-tega razbremenjeval ustaljenih estetskih ter ideoloških konotacij.
Video
Skupina OHO (1966–1971) je uporabljala zelo razvejane konceptualistične prakse. Tako se je med njimi zlahka znašel tudi video z avtorskim tandemom Sreča (1944–) in Nuše Dragan (1943–). Njuno delo Belo mleko belih prsi iz leta 1969 je prvi slovenski in jugoslovanski video. V njem vidimo negibno podobo ženskih prsi, na katerih se svetlika kapljica mleka, medtem pa poteka razgovor o video umetnosti. Postopek z dodanim grafičnim znakom, ki dinamizira podobo, je pozneje eden najbolj razširjenih v videoumetnosti. Kot dvojec sta avtorja delovala do leta 1988, potem pa samostojno, in v slovenskem umetniškem prostoru odločilno zasidrala novi umetniški medij ter mu odprla pot med ostale sodobne likovne prakse in v posvečene umetniške prostore, uvajala pa sta tudi njegovo teorijo.
Z novimi umetniškimi formulacijami se je uveljavila nova generacija umetnikov. Pionirska vloga je vnovič pripadla S. Draganu s prvim slovenskim računalniško animiranim videom Rotatis Axis Mundi leta 1995, Marko Košnik (1961–) pa je prispeval prvo avdiovizualno instalacijo pri nas, naslovljeno Cukrarna (1994) (ZVOK). Omeniti moramo še Marka Peljhana (1969–) s projekti, kot sta Terminal (1996) in Makrolab (1997) (ZNANOST IN UMETNOST), ter Vuka Ćosića (1966–) z videodeli, narejenimi v računalniški ASCII-i kodi (NETART). Andrej Zdravič (1952–-) z avdiovizualnimi pokrajinami in Nataša Prosenc (1966–) pa sta bila prva umetnika, ki sta z videom predstavljala Slovenijo na oseminštiridesetem Beneškem bienalu leta 1999. Na kvalitativni preskok v videoprodukciji je pomembno vplivala vpeljava videa kot izbirnega predmeta na Oddelku za oblikovanje na ljubljanski ALU leta 1987, leta 1989 pa je postal redni predmet pri študiju umetniških smeri, s čimer je bila ALU prva med tedanjimi jugoslovanskimi akademijami, ki je uvedla njegovo poučevanje. Predmet od začetka vodi profesor S. Dragan. V zadnjem času nastaja odmevna videoprodukcija tudi v okviru leta 2001 ustanovljenega programa Digitalni mediji na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani.