Jean Dubuffet
Eksistencialistična figuralika
V povojnem ustvarjanju ostaja prisotna izkušnja trpljenja, groze in smrti nedavnega vojnega časa ter pomiritve ob njegovem koncu. Hkrati pa je negotovost življenja v mladi domovini in novem političnem sistemu vzpodbujala k razmišljanju o človeku, njegovi vlogi v razburkanem svetu in o usodi človeštva nasploh; vse to se je povezovalo s tedanjo eksistencialistično filozofijo in umetnostjo. Osebna angažiranost pogosto duhovno razrvanih in človeško prizadetih ustvarjalcev se je tako v evropski kot slovenski umetnosti kazala v izboru motivov, slikarskih elementov in postopkov. Figuraliki so se v veliki meri zgledovali po formalnih rešitvah abstraktnega slikarstva, predvsem pa ohranjali sledove slikarskega procesa in ekspresivno strukturiranih barvnih nanosov. Hkrati so postave deformirali po zgledu ekspresionizma in jih pogosto z nekonvencionalnimi in včasih grotesknimi vizualizacijami prikazovali grozljive in šokantne. Ustvarjalci skupine COBRA, Willem de Kooning, Alberto Giacometti, Jean Dubuffet, Jean Fautrier, Francis Bacon so le nekateri izmed najbolj vidnih svetovnih ustvarjalcev, v delu katerih se vsebinsko zrcalita eksistencialistična problematika in figuralno ekspresivna izpoved. V slovenskem prostoru pa sta utirala pot eksistencialistični figuraliki Gabrijel Stupica in Marij Pregelj, ki sta kot profesorja na Akademiji za likovno umetnost marsikateremu študentu odprla vrata v vsebinsko in formalno razplasteni svet človeške figure.
Informel
Kljub temu da zajema širok razpon abstraktnih pristopov, je za način dela značilna predvsem gestualnost (Wols, glej tudi GESTUALNO SLIKARSTVO), včasih tudi poudarjeno kaligrafski pristop (Henri Michaux), sicer pa lahko informel zaradi poudarka na teksturi in taktilnih kakovostih barve povežemo tudi s slikarstvom materije (Jean Dubuffet).