Mateja Fajt

Umetnost v javnem prostoru

V javno umetnost uvrščamo tudi mailart in elemente urbane kulture ter »umetnost ulice«: street art, ulično gledališče in festivale, murale, razne performerje, GRAFITE … Mailart, ki se je v Sloveniji pojavil pred štirimi desetletji, je svojo komunikacijsko mrežo razvil s pomočjo poštnega sistema in je ena najbolj demokratičnih in alternativnih umetnosti. Tovrstni izdelki iz prvotnega poudarka na umetniškem kontekstu vedno bolj prehajajo v gibanje s poudarjenim sociološkim kontekstom. Pripadniki: Franci Zagoričnik (1933–1997), Stane Klančnik (1959–), Borut Hlupič (1956–) idr. Street art je umetnost, ki to noče biti, saj je že samo poimenovanje problematično. Če na street art gledamo kot na counter art, kot na sredstvo svobodnega izražanja in upora svetu visoke umetnosti, je beseda »art« kontradiktorna. S tehničnega vidika se street artisti od grafitarjev razlikujejo po tem, da bolj kot spreje uporabljajo papir, tiskarske naprave, nožke, šablone, ki jih posprejajo na steno, nalepke, izrezke, plakate … V Sloveniji se na stebrih, prometnih znakih, zidovih ipd. najpogosteje pojavljajo šablone in nalepke. Street art je v galeriji legitimno prisoten le takrat, ko umetnik napade galerijo zaradi idejnega nestrinjanja in se tako zoperstavi poziciji »umetnika«, ki razstavlja, ali pa galeriji kot instituciji, pojasnjuje Mateja Fajt.