Bojan Gorenec

Likovna kritika in umetnostna teorija

Vseskozi so pomembno vlogo igrali tudi umetniki, ki so čutili primanjkljaj kritiške in teoretične misli ali bili nezadovoljni zaradi okostenelih modelov obravnave, včasih kar spregleda. K razvoju pojmovne refleksije in izoblikovanju posameznih segmentov teoretičnih fenomenov, predvsem k fenomenološki teoriji vizualne percepcije in raziskovanju perceptivnih procesov, so pomembno prispevali slikarji Zmago Jeraj (1937–), Emerik Bernard (1937–), Sergej Kapus (1950–) kot umetnostni zgodovinar, ki je hkrati slikar, Bojan Gorenec (1956–) in Mojca Oblak (1965–), med kiparji pa Marjetica Potrč (1953–) in Alen Ožbolt (1966–, VSSD). Polimedijski umetnik Marko Košnik (1961–) ob umetniški produkciji aktivno artikulira teoretično platformo novih medijev (Inštitut Egon March, ZVOK).

Oblikovano platno

Slikarstvo okoli leta 2000

V 90. letih sta vsesplošna vizualizacija in prevlada medijskega podobja hkrati z novimi tehnologijami (programska oprema, mini kamere, skenerji, tiskalniki) in digitalizacijo zajeli tudi slovenski prostor. Tovrsten vpliv je sprožil nastajanje »posredovane umetnosti« ali postmedijskega slikarstva (Peter Weibel), to je slikarstva, ki črpa iz obstoječega (medijskega) podobja in možnosti tehnoloških orodij, s katerimi upodablja, reflektira in interpretira realnost drugega reda (že upodobljeno). Slikarstvo razširjenega statusa vizualnega (2001, Revizije: slika 70+90, 2001, Galerija P74, Ljubljana; 2004, Mediji v sliki, 2004, Galerija CD, Ljubljana) nastopa v tem času kot prevladujoča usmeritev, ki uživa podporo ključnih umetnostnih institucij in združuje raznolike avtorske pristope različnih generacij. Pri tem je vodilen in kot profesor na ALUO tudi vpliven Bojan Gorenec (1956–).

B. Gorenec uporablja sliko kot prostor raziskovanja in analize vidnega sveta, kjer sooča, prepleta, podlaga in vanj vstavlja raznovrstno vizualno gradivo, od preteklega umetnostnega do sodobnomedijskega podobja, da skozenj preučuje potencial slike v sodobni vizualnosti (2001, Food, Disorder, Light, 2001, Galerija ŠKUC, Ljubljana). Poleg njega na slovenskem prizorišču deluje mlajša generacija, ki radikalno preverja koncepte novega slikarstva.