Eva Heimer
Abstraktni kolorizem
V kontekst abstraktnega kolorizma se z nekaterimi deli fragmentarno in sporadično vključujejo tudi naslednji avtorji: Janez Bernik (1933–) s ciklom slik iz druge polovice 70. let, ki analizirajo slikovno polje s stališča interakcije notranjega barvnega polja in robne risbe, Herman Gvardjančič (1943–) s Krajinami iz druge polovice 70. let, ki z minimalno diferenciranim, homogenim barvnim poljem razpuščajo aluzivno raven, Dušan Kirbiš (1953–), čigar slikarstvo s konca 70. let se analitično ukvarja z razporeditvijo barv in njihovo interakcijo, barvo pa obravnava kot formalni sintaktični vidik slikovne površine, Marija Rus (1949–) s slikami s konca 70. let, v katerih se ukvarja z analizo slikovnega prostora v smislu njegove barvne in oblikovne členitve, Eva Heimer (1953–) s slikami iz 90. let, kjer raziskuje ritem geometrično razvrščenih barvnih ploskev, in Mirko Rajnar (1961–), ki je z deli po letu 2000 začel odkrivati iluzionistične učinke postopnega stopnjevanja barvnih nanosov in urejanja slikovnega polja s pomočjo geometrijskih oblik. V ta kontekst lahko umestimo tudi nekatere mlajše avtorje: Mojco Zlokarnik, Milana Goloba in Mihaela Rudla. Omenjeni ustvarjalci v osnovi niso zavezani abstraktnemu kolorizmu kot primarni in edini orientaciji, zato jim ta pogosto predstavlja zgolj ekskurz v njihovi ustvarjalni praksi.
Geometrična abstrakcija
Geometričnjska organizacija slikovnega polja se pojavi tudi pri nekaterih avtorjih ABSTRAKTNEGA KOLORIZMA, izrazito pri Sergeju Kapusu (1950–), pa tudi Bogdanu Borčiću (1926–), A. Jemcu, Otu Rimeleju (1962–) in Evi Heimer (1953–).