POJMOVNIKSlovenske umetnosti

Borut Hlupič

1956–

Moderna galerija ↗

Omembe v pojmovniku

Umetnost v javnem prostoru

V javno umetnost uvrščamo tudi mailart in elemente urbane kulture ter »umetnost ulice«: street art, ulično gledališče in festivale, murale, razne performerje, GRAFITE … Mailart, ki se je v Sloveniji pojavil pred štirimi desetletji, je svojo komunikacijsko mrežo razvil s pomočjo poštnega sistema in je ena najbolj demokratičnih in alternativnih umetnosti. Tovrstni izdelki iz prvotnega poudarka na umetniškem kontekstu vedno bolj prehajajo v gibanje s poudarjenim sociološkim kontekstom. Pripadniki: Franci Zagoričnik (1933–1997), Stane Klančnik (1959–), Borut Hlupič (1956–) idr. Street art je umetnost, ki to noče biti, saj je že samo poimenovanje problematično. Če na street art gledamo kot na counter art, kot na sredstvo svobodnega izražanja in upora svetu visoke umetnosti, je beseda »art« kontradiktorna. S tehničnega vidika se street artisti od grafitarjev razlikujejo po tem, da bolj kot spreje uporabljajo papir, tiskarske naprave, nožke, šablone, ki jih posprejajo na steno, nalepke, izrezke, plakate … V Sloveniji se na stebrih, prometnih znakih, zidovih ipd. najpogosteje pojavljajo šablone in nalepke. Street art je v galeriji legitimno prisoten le takrat, ko umetnik napade galerijo zaradi idejnega nestrinjanja in se tako zoperstavi poziciji »umetnika«, ki razstavlja, ali pa galeriji kot instituciji, pojasnjuje Mateja Fajt.

Vizualna poezija

Franci Zagoričnik (1933–1997) in Matjaž Hanžek (1949–) sta ustvarila najobsežnejša in najbolj raznolika opusa vizualne poezije v Sloveniji. Z njo so se intenzivno ukvarjali tudi soustvarjalci skupine OHO, ki so jo usmerili v konceptualizem (Marko Pogačnik, Aleš Kermavner, Vojin Kovač - Chubby, Naško Križnar, pa tudi Milenko Matanović, Srečo Dragan, David Nez). Po letu 1970 se je s svojimi deli predstavila še vrsta avtorjev (Ivan Volarič - Feo, Blaž Ogorevc, Ifigenija Zagoričnik, Orest Zagoričnik, Egist Zagoričnik, Aksinija Kermauner, Polona Hanžek, Ivo Antič, Borut Hlupič, Vladimir Gajšek, Živko Kladnik - Žužu, Nejč Slapar, Tomaž Kralj, Branko Novak …), ki so dokazali, da je vizualna poezija v Sloveniji zanimiv in raznovrsten pojav, ki v ničemer ne zaostaja za svetom.

Vprašaj o tej osebi →