Jenny Holzer

Vrt in umetnost

Vrtovi umetnikov nastajajo tudi po naročilu. Tak je Črni vrt Jenny Holzer v Nordhornu v Nemčiji (1994); to je javni vrt, ki je nastal kot protispomenik proti vojni in nacizmu. Po naročilu je nastal tudi vrt, ki ga je leta 1993 za fundacijo Cartier v Parizu uredil Lothar Baumgarten iz 161 rastlin, zasajenih na terenu, trasiranem v obliki grškega gledališča. Tovrstna praksa naročil se pri nas zaenkrat še ni uveljavila.

Nataša Skušek (1967–) se je s temo vrta ukvarjala v dveh performansih iz leta 2004, v Vrtu (kot prostor obdelovanja je postavila svoje lastno – žensko – telo, ki ga je v javno izvajanem aktu lepotičila in urejala) ter Osebnih vrtovih (2004), leta 2005 pa je izdelala serijo miniaturnih vrtov (ki tipološko spominjajo na ikebane), reminiscenc na znane realizacije vrtov v zgodovini umetnosti – Monetovega ribnika z lokvanji v Givernyju, Dereka Jarmana umetnikov vrt v Dungenessu, Črni vrt Jenny Holzer v Nordhornu –, in se s parafrazo dotaknila uporabe zelenjave z zelenjadnega vrta pri Petru Fischliju in Davidu Weissu.