Branko Jerneić

Fotografija in umetnost

Za afirmacijo fotografije kot enakovredne ostalim umetnostnim zvrstem ima največ zaslug Fotoklub Maribor, predvsem zaradi teoretskega in organizatorskega angažmaja Zmaga Jeraja (1937–). Leta 1971 se je v njem oblikovala skupina petnajstih avtorjev, ki so se predstavili na razstavi z naslovom Fotografija mariborskega kroga v mariborskem salonu Rotovž. Fotografije minimalističnega izraza z globokimi sivinami in poudarjenimi črninami, brez kasnejših intervencij v temnici, so takrat delovale šokantno in hkrati predstavljale enega najbolj radikalnih rezov v razvoju slovenske fotografije. Z. Jeraj je pokazal na temeljna razhajanja med slikarstvom in fotografijo. To različnost je prikazal tako, da je motive s svojih fotografij prenesel v slikarski medij, včasih pa je svoje že naslikane prizore naknadno odkril in fotografiral v naravi. Jerajeve fotografije so pogosto preosvetljene, temačne, prikazujejo odljudne prostore, ljudje, ki se pojavijo v njih, delujejo tragično in groteskno. Poleg Z. Jeraja velja za ključnega predstavnika konceptualne fotografije na Slovenskem Milan Pajk (1942–). Za uveljavitev fotografije sta bili pomembni na Jerajevo pobudo postavljeni razstavi Nova fotografija 1 – Vidiki in usmeritve leta 1973 in Nova fotografija 2 – Fotografija kot umetnost leta 1976 (obe najprej v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru, potem sta potovali po Sloveniji in Jugoslaviji). Vodilni avtorji mariborskega kroga so še Ivan Dvoršak (1934–), Janko A. Jelnikar (1948–), Branko Jerneić (1921–2000) in od poetike mariborskega kroga odstopajoči Stojan Kerbler (1938–). Veliko pozornost, ki je je bila fotografija deležna fotografija od 80. let dalje, sta napovedali tudi dve jugoslovanski razstavi leta 1979, Teme in funkcije medija fotografije v Beogradu in IX. jesenski salon v Banja Luki na temo Navzočnost fotografije v sodobni umetnosti. Leta 1979 je bila fotografija vključena v veliko pregledno razstavo povojne slovenske umetnosti Slovenska likovna umetnost 1945–1978 v Moderni galeriji v Ljubljani (predvsem po zaslugi Staneta Bernika).