POJMOVNIKSlovenske umetnosti

Enver Kaljanac

1944–

Moderna galerija ↗

Omembe v pojmovniku

Grupa Junij

Grupa Junij (1970–1985) je bila neformalna in tako po izboru umetniških izrazov, tehnik ter kot idejnih usmeritev dokaj ohlapna skupina, ki so jo leta 1970, v letu, ko so diplomirali, ustanovili diplomanti ljubljanske Akademije za likovno umetnost Stane Jagodič (1943–), Harald Draušbaher (1942–), Viktor Gojkovič (1945–, dipl. 1971), Enver Kaljanac (1944–), po letu 1974 pa je postala mednarodna. Mladih umetnikov, ki jih je povezoval skupni mesec rojstva, junij, ni združeval kolektivni duh, saj so njihovi projekti nastajali neodvisno in si bili med seboj zelo različni. Njihove skupne težnje so bile demokratizacija umetnosti, razširjanje njenega raziskovalnega vidika in želja po mednarodni komunikaciji, pri čemer so želeli postati slovenska konkurenca malo prej ustanovljeni GRUPI 69. Začeli so v duhu neoekspresionističnih tendenc teženj (EKSPRESIVNI FIGURALIKI) s konceptualističnimi primesmi (KONCEPTUALIZEM) in nadaljevali v duhu novega konstruktivizma. Odločeni so bili slediti sodobnim usmeritvam in zavedali so se, da lahko učinkoviteje nastopajo kot skupina. Manifest Grupe Junij iz leta 1978, ki ga je sestavil S. Jagodič, se zavzema za umetniško svobodo in raziskovalno strast v umetnosti, življenju in svetu ter vključuje širok estetski in sporočilni razpon. Grupo Junij zaznamuje pluralizem idej, pogledov, izrazov in medijskih pristopov, ti pa so se kljub raznolikosti avtorskih položajev izkristalizirali v enotnejši smeri, predvsem zaradi zamenjave klasičnih medijev, slikarstva in kiparstva, z novimi, eksperimentiranjem v FOTOGRAFIJI, uporabo fotosatire, fotokolaža, fotomontaže, asemblaža, objekta ter PERFORMANSA, pa tudi drugih posegov v urbani prostor ali krajino. Vse to so bili takrat pri nas relativno novi pojavi, mediji in tehnike, ki jih študij na ljubljanski Akademiji ni vključeval. Grupa Junij je bila družbenokritična, vendar tedanja oblast teh teženj ni občutila kot provokativnih, saj je po izbruhu študentskih demonstracij in zasedbi Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1968 postala znatno popustljivejša. Na Grupo Junij so najočitneje vplivala zgodovinska avantgardna gibanja, zlasti nadrealizem, dadaizem in konstruktivizem, ter njihove sodobne reaktualizacije v neosmereh. O tem priča tudi to, da so svoje razstave posvetili Manu Rayu, Marcelu Duchampu in Giorgiu de Chiricu.

Vprašaj o tej osebi →