POJMOVNIKSlovenske umetnosti

Anselm Kiefer

Moderna galerija ↗

Omembe v pojmovniku

Informel

V 80. letih, ko so si s silovito dinamiko začeli sledili različni na postmodernistični način reciklirani modernistični -izmi, je Bienale mladih na Reki leta 1985 in zlasti 1987 kot reakcijo na NOVO PODOBO uveljavil novi informel. Slovenski predstavniki so bili: Vlado Stjepić (1962–), Ivo Prančič (1955–), Marjan Gumilar (1956–), Igor Fistrič (1957–), Sandi Červek (1960–). Še vedno je bilo, kot pri zgodovinskem informelu, prisotno ostajanje na robu mimetičnosti, vendar tokrat površina ni bila niti izhodišče niti cilj. Slikarjem je šlo bolj za retorični učinek haptičnosti, pogosta je bila govorica geste. Najbližji pravemu razumevanju informela je bil Brane Sever (1958–). Pri številnih izmed omenjenih avtorjev so še danes prisotne sledi informela, predvsem v odnosu do materije, geste in rokopisa. V 80. letih je bilo odmeve mogoče zaslediti tudi v zgodnjih delih najmlajših slikarjev, zlasti pod vtisom privlačnosti slikarstva Anselma Kieferja: predvsem pri Zmagu Lenárdiču (1959–), pa tudi pri Tadeju Pogačarju (1960–) in Silvestru Plotajsu - Sicu (zdaj Sicoe, 1965–).

Oblikovano platno

Dušan Fišer (1962–) je leta 1991 zaključil podiplomski slikarski študij pri profesorju Emeriku Bernardu, od koder izvira prvi vpliv, ki pogojuje zunanjo zgradbo njegovih oblikovanih nosilcev. Drug pomemben vpliv predstavlja nemški slikar Anselm Kiefer, ki zaznamuje Fišerjevo notranje slikovno polje. Omenjene vplive Fišer z avtorsko govorico interpretira v seriji večdelnih slik z uporabo svinčene ali pocinkane pločevine iz prve polovice 90. let. Njegove slike delujejo obenem ploskovito in prostorsko. Značilna je uporaba hladnih, kovinskih vsadkov, ki geometrično zamejujejo rob slike, kot njihovo nasprotje pa v notranjosti polja pastozni barvni nanosi delujejo organsko. Ostrina pločevinastih robov nikoli ne zapira ali omejuje slik, ampak prav nasprotno – pogled razpira v notranjost in »leze pod kožo« palimpsestne slikovne strukture. Tako postane avtorjeva značilnost in ostaja vse do danes ostaja sestavni del njegove slikarske prakse.

Vprašaj o tej osebi →