Milček Komelj

Likovna kritika in umetnostna teorija

Med umetnostnimi zgodovinarji je k uvajanju medijskih novosti iz fotografije in videa v umetnostno zgodovino najpomembneje prispeval Stane Bernik (1938–), ki se sicer posveča arhitekturni in oblikovalski kritiki. Peter Krečič (1947–) je raziskoval predvojno likovno kritiko, njegovo ukvarjanje s slovensko zgodovinsko avantgardo pa je vplivalo na teoretične premise neoavantgarde. Ostali predstavniki, ki so aktivno sooblikovali področje, so: Milček Komelj (1948–), ki se ukvarja z umetnostno zgodovino kot kulturno zgodovino, je ploden kritik sočasne umetniške produkcije srednje in starejše generacije umetnikov, njegovo pisanje bi označili za postromantično, osnovni določili njegovega pisanja pa sta »umetniški čut« ter vživljanje v umetniško delo kot predmet obravnave; Meta Gabršek Prosenc (1943–) kot kustosinja-kritičarka; in Brane Kovič (1953–), ki se ukvarja s fotografsko kritiko.

Od 90. let naprej pogosteje zasledimo sintagmo »pisanje o (sodobni) umetnosti«, ki v svoj pomenski okvir zajema tako kritiko, teorijo, esejistična pisanja in spekulativna razmišljanja. Poudarjeno je analitično ukvarjanje s teoretično-estetskimi vprašanji umetnosti, z referencami na umetnostno zgodovinske raziskave in analize, ki pa je prav tako imanentno vrednotenjsko usmerjeno. Sem sodijo: Robert Inhof, Miklavž Komelj, Nadja Gnamuš, Petja Grafenauer Krnc in Petra Kapš.