Tanja Mastnak
Ekspresivni figuraliki
Feministična umetnost
Pomemben vpliv na širše družbeno uveljavljanje feministične zavesti v družbi je imela tudi uvedba ženskih študij na univerzitetni ravni. Pod različnimi nazivi se izvajajopotekajo na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani, kjer jih poleg Tanje Mastnak v povezavi s področjem likovnih umetnosti predavata tudi Svetlana Slapšak, dekanja ISH, ter Eva D. Bahovec, ki sicer predava na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ženske študije in raziskave izvajajo še na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za socialno delo in na Mirovnem inštitutu. Na publicističnem in teoretskem področje pa je bil pomemben pričetek izhajanja prve teoretske revije za ženske študije in feministično teorijo Delta (1995–).
Prva, ki je slovensko umetnostnozgodovinsko stroko začela opozarjati na pojem ženske v umetnosti, je bila T. Mastnak. Njene teoretične razprave, pa tudi tiste nekaterih drugih slovenskih avtoric, imajo za izhodišče feministično teorijo, zgodovino kulture žensk oz. njihovih likovnih praks ali pa se posvetijo naštevanju umetnic oz. problemu vrednotenja njihovih del v moško orientirani družbi. Na Slovenskem primanjkuje kakovostnih razprav na temo problematike feministične umetnosti ali feminističnih avtoric, res pa je tudi, da so se začele v slovenskem prostoru angažirane feministične umetnice, ki namesto estetiki in prefinjenosti izraza dajejo prednost direktnemu, grobemu ali pretresljivemu pristopu, pojavljati in oblikovati šele v zadnjih letih.
Likovna kritika in umetnostna teorija
Umetnostna kritika t. i. postmodernizma sledi splošnemu dogajanju v svetu umetnosti (kritika institucij umetnosti). Vrsta raznorodnih kritiških praks je zaznamovana s koncepti pluralnosti, fragmentarnega. Opredeljuje jo odsotnost dominantne težnje in odprt teorijski, pomenski ter vrednostni razkol, brez določene usmeritve. Tradicionalni kriteriji za vrednotenje in presojanje, obvladanje metjeja, izvedbe, ekspresivnost, liričnost, sublimnost, posebnosti in izvirnosti, postanejo manj pomembni; ključno vlogo prevzame (družbeni) kontekst. V novo generacijo sodijo Tomislav Vignjević (1962–), ki mdr. raziskuje fenomen medijskih podob, predvsem na področju slikarstva, Nadja Zgonik (1964–), ki se ukvarja z raziskovanjem kontekstov umetnostnih produkcij in z identitetami, predvsem nacionalno, Lilijana Stepančič (1958–), ki poudarja marginalizirane teme v umetnosti, podobno tudi Nevenka Šivavec (1963–) in Beti Žerovc (1971–), ki se ukvarja z demistificiranjem slovenskih umetniških veličin. Zaradi področja svojega delovanja se na zgodovino in problematiko grafike osredotočata Breda Škrjanec (1960–) in Božidar Zrinski (1974–). Na področju ženskih študij in teorije FEMINISTIČNE UMETNOSTI delujeta Tanja Mastnak (1962–) z umetnostnozgodovinskih in Alenka Spacal (1975–) s filozofskih izhodišč.