POJMOVNIKSlovenske umetnosti

Nataša Matjašec

Omembe v pojmovniku

Performans

V svoje projekte je performans vpletal tudi Marko Peljhan (1969–), npr. leta 1992 v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer je postavil tri kratke ritmično-scenske strukture, imenovane Egoritmi. V njih so enakopravno sodelovali igra (Nataša Matjašec), računalniška animacija, glasba, scena in govor, pri čemer so bila video dela, nastala kot integralni deli teh projektov, uporabljana kot ura oziroma takt performansov. Z vidika neklasičnega performansa je zanimiva tudi njegova postavitev Ladomir-Faktura: druga površina-Pričakovali smo vas! v Fribourgu Švici (1995), saj se je na neki točki pokazalo, da je ta performans pravzaprav instalacija, saj se prvotna postavitev med performansom sploh ni spreminjala. Tako je ta performativna instalacija govorila o samozadostnosti v sebi zaključenega sistema, o času, ki je brez pomena, in je že predstavljala ideje, ki jih je M. Peljhan nato razvil v Makrolabu (gl. ZNANOST IN UMETNOST).

Vprašaj o tej osebi →