Piet Mondrian
Geometrična abstrakcija
Geometrična abstrakcija predstavlja pomemben del abstraktne umetnosti, ki jo zaznamujejo nemimetične in nereprezentativne likovne formulacije. Kot nakazuje že ime, geometrično abstrakcijo opredeljuje uporaba geometrijskih oblik in struktur oziroma komponiranje umetniškega dela po geometrijskih načelih. V ospredju sta racionalnost in analitičen pristop z razvidno in pregledno gradnjo, ki razkriva postopek dela. Jasna in merljiva razmerja, ki se zdijo skladna z določenimi objektivnimi zakoni znanstvene narave, geometrično abstrakcijo povezujejo z znanstvenim racionalizmom in vedno izrazitejšo industrializacijo in tehnizacijo družbe v 20. stoletju. To se kaže kot odločilen vpliv že pri izhodiščih ruskega konstruktivizma in Bauhausa, predvsem v konceptu umetnika-inženirja, ki izhaja iz prepričanja o neločljivosti umetnosti in vsakdanjega življenja. Po drugi strani pa je za pionirje geometrične abstrakcije (npr. K. Maleviča in P. Mondriana) značilen metafizičen odnos do geometrije in verjetje v njeno zmožnost povzemanja univerzalnih lastnosti in zakonitosti sveta. Iz teh razlogov je geometrična abstrakcija pogosto izražala določen utopični ideal.
Retroavantgarda
Podobni projekti v 80. letih so bili Mednarodna razstava moderne umetnosti – Armory Show leta 1986 z več kot petdesetimi poustvarjenimi mojstrovinami slavnih umetnikov s preloma stoletja, podpisali in izvedli pa naj bi jih slavni, a že pokojni slikarji in filozofi skupaj s predavanjem »Walterja Benjamina« leta 1986 z naslovom Mondrian '63–'96 v Galeriji ŠKUC v Ljubljani. Prav tam je marca 1984 Goran Đorđević razstavil kopije slik in kipov, na razstavi z naslovom Prizori moderne umetnosti aprila 1985 pa so bili Mondrian, Andre in Buren preslikani v osladne prizore iz kičastih reprodukcij. Kolažiranje zgodovinskih slogov je prisotno v plakatni aferi zaradi citata slike iz časa nacistične Nemčije in predloga za plakat ob državnem prazniku dneva mladosti, v kateri je bil leta 1997 udeležen Novi kKolektivizem,.