Miki (Nikolaj) Muster
Strip
Za začetnike slovenskega stripa veljajo Saša Dobrila, Marijan Amalietti in Miki Muster. Saša Dobrila (1922–1992) je študentska leta prebil v Pragi, kjer je na Karlovi univerzi študiral arhitekturo, obenem pa se je ukvarjal tudi s stripom in lutkovno animacijo. Stripe je najprej objavljal v praškem časopisu Naprej, leta 1941 pa je v ljubljanskem Družinskem tedniku pod psevdonimom Stric Miško objavil strip Mačji grad (šlo je za priredbo izvirne istrske pravljice) z zelo kompleksno strukturo, tako v grafičnem kot pripovednem smislu. Za isti tednik je ustvaril še stripa Leteči kovček, priredbo Andersenove pravljice, in pustolovski strip Prigode malega Mihca. Za Ljubljanski dnevnik je ustvaril tudi epsko priredbo Argonavtov ter kot strip priredil Kafkovega Malega Muka. Najpomembnejša avtorska stvaritev Saše Dobrila pa je zgodovinski strip Sad maščevanja, v katerem je na realističen način podal zgodbo o življenju v času rimske Emone, izhajal pa je leta 1969 v prvi slovenski stripovski reviji Zvitorepec.
Miki Muster (1925–) je s stripovsko serijo Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ustvaril prve izvirne domače stripovske junake in hkrati postavil tudi temelje žanra stripa antropomorfnih živalskih junakov, nadgrajenega s pustolovskimi in humorističnimi presežki. Poklicno pot risarja stripov je začel pri ilustriranem tedniku Poletove podobe in povesti, kjer je 11. julija 1952 objavil prvo epizodo iz serije Zvitorepčeve prigode z naslovom Prelisičeni Zvitorepec. Čeprav so glavni junaki antropomorfne živali, pa stripi niso dosledno basni, saj so stranski liki v glavnem karikirani ljudje. Stripovske stvaritve Mikija Mustra so likovno izčiščene in vsebinsko zanimive. Ustvaril je jasno prepoznaven avtorski slog, s svojo vztrajnostjo in delovno vnemo pa je odločilno vplival na uveljavljanje stripa kot samostojne umetniške zvrsti pri nas. Od leta 1973, ko sta nastala zadnja izvirna stripa, Zimsko spanje in Smučarija, so bili razen prvih petih vsi stripi ponatisnjeni vsaj dvakrat. Opus Mustrovih stripov je občudovanja vreden, saj je samo za Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika do leta 1973, ko je prenehala izhajati Tedenska tribuna, ustvaril 1260 strani stripa, njegov skupni stripovski opus pa presega 5000 strani. Poleg izjemno obsežnega stripovskega opusa je Miki Muster ustvaril tudi bogat nabor animiranih filmov v skupnem trajanju desetih ur.
V 60. letih smo dobili tudi prvo slovensko stripovsko revijo (oziroma tednik s stripi), ZvitorepecZvitorepca, ki je prvič izšella 7. aprila 1966 in je izhajala do leta 1973. V najboljših časih je imela tudi do 60.000 bralcev, ki so lahko prebirali domače izvirne stripe in tujo sodobno stripovsko produkcijo. Miki Muster, čigar junak je dal reviji tudi ime, je za prvo številko narisal zgodbo Zvitorepec v Afriki, od ostalih domačih avtorjev pa so v reviji objavljali S. Dobrila, Ciril Gale, Marjan Manček in Kostja Gatnik.
Stripburger
Strip je ena tistih umetniških oblik, ki se na Slovenskem niso nikoli povsem uveljavile. Kljub razmeroma zgodnjemu pojavu je slovenski strip do danes ohranil etiketo drugorazredne umetnosti, ki ne sodi ravno v visoko kulturo. Vsemu navkljub pa v svoji kratki zgodovini premore nekaj presežkov. V 50. letih je Miki Muster ustvaril prve prave domače stripovske junake, v 70. letih je Kostja Gatnik v slovenski strip vpeljal underground, omeniti velja krog Mladininih striparjev v 80. in 90. letih, med katerimi izstopa Tomaž Lavrič, ki je prvi slovenski stripar, ki je uspel tudi v tujini.