Klavdij Palčič
Grupa 69
Skupina se je predstavljala redno vsako leto, leta 1975 so v uvodnem besedilu kataloga posebej poudarili željo, da bi na razstavo prihodnje leto vključili tudi mlado generacijo. To namero so leta 1976 na že omenjeni razstavi v ljubljanski Moderni galeriji tudi uresničili in predstavili Kostjo Gatnika (1945–), Gustava Gnamuša (1941–), Borisa Jesiha (1943–), Metko Kraševec (1941–), Klavdija Palčiča (1940–), Gorazda Šefrana (1945–), Dušana Tršarja (1937–) in Luja Vodopivca (1951–).
Scenografija
Slikar in likovni teoretik Milan Butina (1923–1999) je v obdobju od 1950 do 1970 deloval kot tehnični vodja in bil scenograf pri velikem številu predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), občasno sodeloval z Mestnim lutkovnim gledališčem (LGL), leta 1970 pa je postal predavatelj scenografije na AGRFT. K sodelovanju z MGL so bili nekajkrat povabljeni Melita Vovk (1928–), ki je bila v letih med 1973 in 1978 višja strokovna sodelavka za scenografijo na AGRFT, Klavdij Palčič (1940–) ter Marjan Kravos (1948–), slednja sta veliko sodelovala predvsem s svojim domačim Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu.
Tržaški slovenski slikarji
Že v 60. letih se je v Trstu pojavila nova generacija slovenskih likovnih umetnikov: Deziderij Švara (1934–), Franko Vecchiet (1941–), Boris Zuljan (1944–), Edi Žerial (1940–), ki so nekaj časa delovali v Grupi U, in Klavdij Palčič (1940–), vsi uveljavljeni v Italiji, Sloveniji in po svetu. Njihova značilnost je obrtna izbrušenost in svobodna domišljija kot dediščina prehodnega prostora, ki spaja formalno dognani Jug in meditativni Sever, z dodatkom slovanske čustvene obarvanosti.