Alenka Pirman
Ideologija in umetnost
V 90. letih prakso razkrivanja ideološkosti institucije umetnosti nadaljujejo projekti umetnikov, ki ustanavljajo lastne muzeje ali in druge raziskovalne ustanove in ter nastopajo v vlogi kustosov. Tadej Pogačar (1960–) je leta 1990 ustanovil Muzej sodobne umetnosti, ki ga je naslednje leto začel predstavljati na razstavah, in ga pozneje preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary ArtMuseum of Contemporary Art. Alenka Pirman (1964–) je s projektom Skate muzeja začela leta 1990 in v letih 1991–93 pripravila njegovo turnejo po slovenskih galerijah, od leta 1996 pa deluje njen Inštitut za domače raziskave. Paleoantropološki muzej M. Kovačiča je nastal leta 1995. Kabinet: premični razstavni laboratorij A. Pirman, Damijana Kracine (1970–) in Janija Pirnata (1974–) so avtorji zasnovali v letu 2004.
Netart / Spletna umetnost
Zadnje čase so posebej pogosti t. i. umetniški projekti na spletu, med katerimi velja izpostaviti Makrolab (1994–) M. Peljhana, Problemarket.com ali Problem stock exchange (2002), to je borzno trgovanje s problemi, Davideja Grassija (1970–, od leta 2007 Janez Janša) in I. Štromajerja, AVBIA (The Associacion of Victims of Biochemical Attacs, 2003) Martina Briclja (1977–), Safe House (2003), spletno pribežališče za svobodna mnenja, Marije Mojce Pungerčar (1964–), Eastartmap.com (2004), spletno evidenco umetnosti druge polovice 20. stoletja v Vzhodni Evropi, skupine IRWIN (1983–), Razvezani jezik (2005), stran za zbiranje živega jezika in njegovih tvorb, Alenke Pirman (1964–), Virtual urban (2000) Marjetice Potrč (1953–) ter spletni arhiv študentskih video del z ALUO Društva Art Net Lab (2000–). Tovrstni projekti izkoriščajo predvsem demokratično dostopnost medija. V njem predstavljajo umetniške projekte ali take z mejnega področja med umetnostjo in znanostjo ter bodisi naslavljajo uporabnika s svojo razvejanostjo, ki gledalca vodi po »prostorsko« zabeleženih mislih ustvarjalca, bodisi se naslavljajo na aktivnega sodelujočega, ki v individualni zaznavi projekta umetniško delo tudi soustvarja. Internet tako postane prostor za anonimno izražanje, skupinsko delovanje in gradnjo skupnega pogleda na dano problematiko, pa naj gre pri tem za očitne ambicije po pisanju zgodovine kot pri East Art Map ali pa za subtilno izpostavljanje večplastnosti časovne stvarnosti, ki modelira jezik, kot pri Razvezanem jeziku. V ospredju je funkcionalni vidik spletnega mreženja, bolj pomembna kot posamezen uporabnik je potencialna možnost povezave skupine uporabnikov prek projekta na spletu.
Znanost in umetnost
Inštitut za domače raziskave (1994–1998) in Raziskovalni inštitut za geo-umetniško statistiko (1997–) sta raziskovalno-fiktivna projekta (v smislu uporabe imena institucije v naslovu), za katerima stoji Alenka Pirman (1964–) s svojima sodelavcema Vukom Čosićem Ćosićem (1966–) in Ireno Wölle (1965–). A. Pirman je od srede 90. let ironizirala cilje delovanja nacionalnih ustanov in tematiziranje raziskovanja oblikujoče se narodne identitete v času po osamosvojitvi Slovenije. Promovirala je amatersko raziskovanje kot nosilca drugačnih modelov znanja. Delo je nadaljevala v Društvu za domače raziskave, ki ga je leta 2004 ustanovila z Damijanom Kracino (1970–) in Janijem Pirnatom (1974–). Društvo se ukvarja z beleženjem, zbiranjem in raziskovanjem ter na domiseln način predstavlja priljubljene domače fenomene kot znanstveno-umetniške projekte.