Jackson Pollock
Gestualno slikarstvo
V ameriški umetnosti se je gestualno slikarstvo v 50. letih z Jacksonom Pollockom in Willemom de Kooningom razvilo v akcijsko slikarstvo (action painting), ki je tudi širše svetovno odmevalo. Platno je postalo arena, v kateri se posameznik umetniško izživi, dogajanje pred platnom med samim slikarskim dejanjem pa je postalo pomembnejše od podobe, ki na njem nastane.
Urbanistična kritika kot umetniška praksa
Delo Pesek v oči, postavljeno v Galeriji Equrna leta 1991, odseva spremembo civilizacijskega konteksta vertikalnega, štafelajnega, v horizontalni način slikanja. To se je zgodilo že pri Jacksonu Pollocku, na kar je opozorila Rosalind Krauss. Prehod iz vertikalne civilizacijsko veljavne norme k horizontalni implicira vrsto popačenj, zanikanj, sprememb, na individualni in kolektivni ravni. To je bila prva konceptualno zaključena postavitev prostorske slike, in s tem izrazom sta avtorja označila vsa svoja nadaljnja dela. Delo je predstavljala talna slika oziroma relief iz peska, prekritega z modrim pigmentom. Zanj je bil izredno pomemben čas, kajti v času, ko je gledalec hodil naokoli po prostoru, je odkrival prostor prek reliefa v pesku na veliki površini. Prisotna je bila izrazita, filigranska natančnost, virtuoznost v določeni tehniki na obrtniški ravni, nad čimer so se navdihovali pattern painters in se zgledovali predvsem po tradicionalnih sistemih vzorčenja pri islamskih in daljnovzhodnih arabeskah, le da jih ni zanimala simbolika oblik, pač pa izključno njihov videz. Ni presenetljivo, da se je s to težnjo precej povezovalo tudi feministično gibanje.