Rudolf Saksida

Fantastična umetnost

Tržaški slovenski slikarji

Skupino tržaških slovenskih slikarjev, ki jih je povezovalo skupno razstavljanje v obdobju 1945 do 1954, sestavljajo Jože Cesar (1907–1980), Avgust Černigoj (1898–1985), Bogdan Grom (1918–), Robert Hlavaty (1897–1982), Avrelij Lukežič (1912–1980), Rudolf Saksida (1913–1985), po rodu Goričan, in Lojze Spacal (1907–2000). Po drugi svetovni vojni so odigrali pomembno vlogo, saj so ostalim slovenskim umetnikom olajšali pot iz realizma in figuralike v abstraktno umetnost ter mladi generaciji posredovali izhodišča za modernizacijo likovnega izraza. V tistem času so bili jugoslovanski umetniki pred nelahko nalogo usklajevanja tendenc teženj politično narekovanega SOCIALISTIČNEGA REALIZMA z lastnimi izkušnjami iz preteklosti, predvsem posodobljenimi realizmi, in skopimi informacijami o dogajanju v umetnosti na Zahodu.

Že avgusta 1945, le nekaj mesecev po koncu vojne, so v Trstu in Gorici razstavljali slovenski primorski umetniki. Svoja dela je pokazalo kar 24 avtorjev iz Jugoslavije in Trsta ter Gorice, ki sta takrat sodila v Cono B pod upravo zavezniške vojske. Naslednja razstava je bila septembra 1945 v Ljubljani. Tokrat so razstavljali »levo usmerjeni« tržaški umetniki slovenske in italijanske narodnosti. 13 tržaških umetnikov je v Jakopičevem paviljonu razstavilo oljne slike, risbe in skulpture, umetnine pa so bile znanilke sprave med sovražnima narodoma. Ker naj bi razstava prikazovala, da narode lahko poveže komunistična stranka, je imela izrazit političen podton. Iz Trsta so Slovence zastopali L. Spacal, A. Lukežič in J. Cesar. V Ljubljani so se v letih med 1946 in 1949 na razstavah Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov skupini tržaških umetnikov priključili še B. Grom, R. Saksida in R. Hlavaty.

Černigoj je bil poleg tega ustanovitelj tržaškega Art-kluba, ki je od leta 1953 dalje združeval predvsem mlajše slovenske tržaške umetnike, ki jim je bil A. Černigoj nekakšen mentor. V Ljubljani se je Art-klub z avtorji A. Černigojem, J. Cesarjem, B. Gromom in A. Lukežičem prvič predstavil avgusta 1954 v Jakopičevem paviljonu. Peti član kluba, R. Saksida, se razstave ni udeležil.

Najbližji Spacalovemu slikovnemu izrazu iz obdobja magičnega realizma, njegovi tedanji slikovni strukturi in liričnemu razpoloženju, je Goričan R. Saksida. Podobno so zaznamovani tudi akvareli s kraško in morsko tematiko R. Hlavatyja, v lirično interpretacijo istrske krajine pa je usmerjen A. Lukežič. Pomemben istrski krajinski slikar je J. Cesar, le da je ekspresivnejši in strukturno bližji L. Spacalu. B. Grom, ki je leta 1957 emigriral v ZDA, je eksperimentator in dela v številnih likovnih medijih, v njegovem delu pa še vedno doživeto odmeva vpliv tržaškega Krasa.