Andrej, Savski
Grafiti
Branje umetnostne zgodovine grafitov v Sloveniji se začenja kot zgodba o ljubljanskih grafitih, ko so se poulični, predvsem pankovski grafiti, že od leta 1981 najprej tudi zaradi nevarnosti pregona umaknili z ulice v zaprt javni prostor, v underground Ddisko FV, takrat v kleti bloka Študentskega naselja. Leta 1982 je Dušan Mandić (1954–) kot član skupine Meje kontrole št. 4 na hodniku diska Dušan Mandić kot član skupine Meje kontrole št. 4 razstavil 5 krat 2 metra velik grafit, sestavljen iz fotokopij risbe z gejevskim erotičnim motivom. Disko FV je leta 1983 začel delovati na novi lokaciji, v Mladinskem centru v zgornji Šiški, in tam je isti avtor na hodniku postavil dva slikovna grafita z isto tematiko in dodanim napisom. Slikarstvo grafitov se je kot kritika umetnostnega sistema in vrednotenja umetnosti začelo razvijati, ko je bila konec leta 1983 v omenjenih prostorih na plesišču prva skupinska razstava grafitov Sveti Urh, ki so nastalih po fotografijah na Urhu ustreljenih partizanov, ki so jo pripravilina kateri so sodelovali Roman Uranjek, Marko Kovačič, Andrej Savski in Dušan Mandić. Leta 1984 pa je bila prav tam razstava Erotičnih grafitov skupine RROSE Rrose IRWIN Irwin SELAVY Selavy (IRWIN) (1983–), s čimer je slikarstvo grafitov postalo prvo področje, na katerem so se v umetnostnem kontekstu pojavile pornografske vsebine. Oboji grafiti so bili narejeni po fotografskih predlogah in so tako obravnavali odnos fotografija-slika in slikovni grafit-prostor. Pri delu te avtorske skupine je bilo čutiti vplive sočasne ameriške umetnosti grafitov, ki sta se je takrat začela polaščati galerijski sistem in umetnostni trg. S tem se je nekaj spremenilo tudi za klubski prostor subkulture – ta je prek prestopa ilegalnih grafitov v svet umetnosti postal nov prostor umetnosti.
Irwin
Skupina Irwin, ki jo sestavlja pet slikarjev – Dušan Mandić (1954–), Miran Mohar (1958–), Andrej Savski (1961–), Roman Uranjek (1961–) in Borut Vogelnik (1958–) –, se je oblikovala v letu 1983 in se leta 1984 priključila širšemu umetniškemu kolektivu Neue Slowenische Kunst (NSK), h kateremu prištevamo še tri skupine, in sicer glasbeno skupino Laibach (LAIBACH KUNST), Gledališče sester Scipion Nasice (danes Kozmokinetični kabinet Noordung) in oblikovalski oddelek Novi kolektivizem.