Borut Savski
Kibernetična umetnost
V 90. letih sta bila za razvoj slovenske tehnološke umetnosti pomembna dolgoročna projekta Inštitut Egon March (1986) Marka Košnika (1961–) in Ministrstvo za experiment (1997) Boruta Savskega (1960–) pod okriljem Radia Študent. Borut Savski se ukvarja predvsem z zvočnimi eksperimenti (ZVOK), ki jih zadnja leta kombinira s samogenerativnimi sistemi. Izstopata postavitev Orakelj (2004, predstavljena v Kiberpipi, Ljubljana), kjer je vprašujoči gledalec soočen z nepredvidljivo, spontano, nerazločno prerokbo, in robot Plesalec (2005, Galerija Kapelica, Ljubljana), ki ga v samostojni ples poganjajo šumi iz okolja, pa tudi njegovi lastni.
Slovenski umetniki s področja kibernetične umetnosti so bili vedno dobro vpeti v mednarodno dogajanje in pogosto celo med najbolj naprednimi na svetu. Izpostavimo lahko predvsem Marka Peljhana (ZNANOST IN UMETNOST), slovenske spletne umetnike (NETART / SPLETNA UMETNOST) ter nekaj vidnih nastopov na pomembnih mednarodnih festivalih in razstavah: na Ars Electronici (Marko Peljhan, Borut Savski), Manifesti, Documenti X, Beneškem bienalu.
Zvok
Leta 1986 je Marko Košnik (1961–) ustanovil Inštitut Egon March, v okviru katerega so nastali mnogi številni zvočni projekti. Plodno je bilo tudi njegovo sodelovanjeuje tudi z Ministrstvom za experiment pri Radiu Študent, ki ga od leta 1997 vodi Borut Savski (1960–), ki sta se mu pridružila Luka Frelih (1974–) in Chiron Morpheus alias Bojan Ažman (1965–).
Širši javnosti znani slovenski zvočni umetniki so skupina ustvarjalcev različnih ozadij in načinov dela z zvokom. Z ustvarjanjem videoinstalacij, v katerih ima avtorski zvok vidno mesto, se ukvarja Andrej Zdravič (1952–), bolj eksperimentalno v smislu spajanja elektronsko generirane slike in zvoka pa svoje avdiovizualne instalacije ustvarjajo Miha Ciglar (1980–), Tao G. Vrhovec Sambolec (1972–) in B. Savski, ki se ukvarja tudi z gradnjo avtonomnih zvočnih sistemov. Skladanju elektronske, eksperimentalne in elektroakustične glasbe se posvečajo B. Turel, T. G. Vrhovec Sambolec, Tomaž Grom (1972–), M. Ciglar, pa tudi Boštjan Perovšek (1956–,) ki zvok raziskuje tudi v razmerju med ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO, mnogi med njimi pa sodelujejo tudi pri skladanju za film, gledališke, plesne in internetne predstave (poleg že omenjenih še Brane Zorman [1962–]).