POJMOVNIKSlovenske umetnosti

Sašo Sedlaček

1974–

Moderna galerija ↗

Omembe v pojmovniku

Ideologija in umetnost

Ideologijo, ki se je vzpostavila z vstopom slovenske države v družbeno-ekonomsko ureditev liberalnega kapitalizma, kar vpliva tudi na svet umetnosti, direktno kritizirajo mnogi sodobni umetniki: Marija Mojca Pungerčar (1964–) je v projektu Pred domačim pragom (2004, Center in Galerija P74, Ljubljana) spremljala preobrazbo primestne soseske v prestižno stanovanjsko četrt. Provokart so z Voli me (1992, Ljubljana) parodirali prve predsedniške volitve v samostojni državi. Umetnik Sašo Sedlaček (1974–) je ustvaril robota Žicarja (2006, Galerija Kapelica, Ljubljana), ki je beračil v prostorih nakupovalnih središč, kamor berači nimajo vstopa. Video instalacija Vesne Bukovec (1977–) Vsak dan prižgem TV ob 19. (2005, Center in Galerija P74, Ljubljana) je z montažo televizijskih prispevkov spreminjala njihovo sporočilnost. Lada Cerar (1974–) pa je v projektu Kdo se boji starih ljudi (2005, Center in Galerija P74, Ljubljana) opozorila na socialno problematiko starostnikov, njihovo vedno večjo družbeno prisotnost in neizogibno prihodnost družbe, v kateri bodo prevladovali stari ljudje, in s tem hkrati problematizirala medijsko diktaturo lepih, mladih teles. Dela naštetih in drugih umetnikov so na ogled v javnem prostoru, nagovarjajo negalerijsko občinstvo in z njim poskušajo aktivno sodelovati. Praviloma gre za večmedijske projekte, ki izhajajo iz preizpraševanja lokalne problematike, kljub temu pa uspešnejša dela razkrivajo širši spekter ideoloških nazorov zahodnega kapitalističnega sistema.

Kibernetična umetnost

Med mlajšimi ustvarjalci izstopa Sašo Sedlaček (1974–), ki ga zanimajo družbenokritične tematike in recikliranje. Njegovo prvo delo je bilo Biotope Condition (2001), kjer je z zapleteno galerijsko postavitvijo obiskovalca izkoristil kot gonilo tehnološko-teoretske prehranske verige. Žicar (2006) je robot za socialno ogrožene. Avtor ga postavi v različne javne prostore, po katerih se avtonomno giblje in prosi mimoidoče za denar.

Znanost in umetnost

Sašo Sedlaček (1974–) v svoje delo vključuje tehnološko napredne stroje (KIBERNETIČNA UMETNOST), velikokrat pa je kontekst, v katerega jih postavi, rahlo ironičen. Projektom pogosto doda družbenokritično ost, tako z Žicarjem (2006–, Galerija Kapelica, Ljubljana) kot tudi ob projektu Vesoljske smeti (2006), predstavljenem na šestem Trienalu slovenske umetnosti U3, ko se je ukvarjal z evidentiranjem »tehnoloških smeti«, ostankov raket, satelitov in drugih zavržkov sodobne tehnološke civilizacije v vesolju, ter jih predelal v svoji specifični umetniški govorici.

Vprašaj o tej osebi →