Zvonka Simčič
Feministična umetnost
Zvonka Simčič (1963–) od 80. let prikazuje začetke seksualne emancipacije v Sloveniji v VIDEU. Njena dela prikazujejo boj za človekove pravice, zahteve po demokratizaciji in seksualnem liberalizmu. V performansu Lezbični poljub iz leta 2000 sta si dva lezbična para pod Prešernovim spomenikom izmenjevala nežnosti in poljube. Posneto dogajanje so prenašali v Ggalerijo Kapelica. S Tanjo Vujinović (1973–) sodelujeta od leta 2002. Skupaj vodita produkcijski in raziskovalni umetniški center Automata. Njuna skupna dela, kot so Hardbody, Love-Plus, Stigmata, Plasma by Stigmata in Plasma E_Chai, opozarjajo na učinke množičnih medijev, ki vsiljujejo stereotipe, politično nekorektnost, instantne ideologije in nasilje nad človekom oz. njegovim telesom. S parodiranjem različnih ideologij avtorici kritično nakazujeta svoj pogled na družbo. V multimedijskem projektu Dinamo pa sta poleg tega naredili še korak dlje pri razkrivanju neenakopravnosti med spoloma. Podrobno sta analizirali žensko športno gimnastiko. Ta zahteva napor, ki je na meji psihične in telesne vzdržljivosti, saj so telovadke leta podvržene napornim treningom in stradanju. Pritisk na telovadke se dostikrat kaže v njihovih nenadzorovanih gibih in sunkovitih premikih. Disciplina vsebuje dekorativne povezovalne elemente, značilne le za žensko gimnastiko. Avtorici sta tako ugotovili, da osrednji namen ni le šport, temveč je disciplina del zabavnega spektakla in zato še en prikaz vsiljevanja predstave, kakšno mora biti žensko telo. Razstava Dinamo se je odvila leta 2005 v Mali galeriji Cankarjevega doma, sestavljali pa so jo fotografska serija, video z naslovom Trzaj in interaktivni del, Dinamo.
Netart / Spletna umetnost
Kot avtorske vizualno-zvočne strani pa bi lahko opredelili projekt Tanje Vujinović (1973–) in Zvonke Simčič (1963–) i-i-i-i (2002), ki se navezuje zlasti na dediščino računalniške grafike, tako da gre za zvrst med statičnimi spletnimi umetninami. Uporabnik še vedno ostaja aktivni gledalec, vendar je predenj postavljena podoba v klasičnem smislu poudarjene estetske, in ne funkcijske vrednosti.