Čoro Škodlar

Socialistični realizem

Vzporedno z iskanjem nove umetnosti, ki bi bila po svoji vsebini socialistična in napredna, je bila kot njen protipol postavljena brezidejna, modernistična, zlasti abstraktna umetnost Zahoda, ki so jo opisovali kot degeneriran, dekadenten odraz razkrajajoče se kapitalistične družbe in ji v najboljšem primeru pripisali zgolj dekorativno vrednost in beg pred stvarnostjo. Teoretiki in kritiki so sočasno iskali in napadali ostanke formalističnih zablod v Sloveniji, nekateri med njimi, tudi sami slikarji (Čoro Škodlar, Dore Klemenčič - Maj), so sem prištevali tudi slovenske impresioniste, ki naj bi pogubno vplivali na sodobno slikarstvo, in celo partizansko grafiko. Prepovedana in cenzurirana je bila vsakršna oblika pesimizma, kritičnosti, skepse, brezidejnosti, subjektivizma, intimizma, erotike, mistike, likovnega eksperimentiranja itd.