Edvard Stepančič

Geometrična abstrakcija

V slovenskem prostoru velja za začetnika geometrične abstrakcije Avgust Černigoj (1898–1985), ki se je kot edini slovenski umetnik šolal na Bauhausu in že v 20. letih ustvarjal dela v duhu konstruktivizma. Skladno z načeli tega gibanja je umetnost povezoval z družbeno in politično akcijo in poudarjal je ni bistveno oddvojeval od njenoe uporabnoe funkcijoe. Usmerjen interdisciplinarno se ni ukvarjal le s slikami in konstruktivističnimi objekti, temveč tudi z oblikovanjem arhitekturnih maket in idejnih osnutkov za scenografije, sodeloval pa je tudi pri grafični opremi revij (pomembno je zlasti njegovo sodelovanje z avantgardistično revijo Tank, pa tudi vpliv na konse Srečka Kosovela). Razstavo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani leta 1924 je po zgledu ruskega konstruktivista El Lisickega prvi pri nas zasnoval ambientalno. Vendar Černigojevemu konstruktivističnemu prodoru v slovenski prostor, ki se je oklepal realističnega, liričnega in ekspresivnejšega ustvarjalnega izraza, pred vojno ni uspelo uveljaviti geometrične abstrakcije. A. Černigoj je svojo kariero nadaljeval v Trstu, kjer se je kot njegov učenec in član Tržaške konstruktivistične skupine najbolj izrazito uveljavil takrat še ne dvajsetletni Edvard Stepančič (1908–1991) s konstruktivističnimi linorezi, kolaži in kmalu zatem risbami, Barvnimi konstrukcijami, h katerim se je vnovič vrnil okoli leta 1970.