Apolonija Šušteršič

Svetloba

Če je svetloba pri svetlobnih objektih, postavitvah, ambientih ali laserski umetnosti cilj, lahko rečemo, da je v instalacijah Vadima Fiškina (1965–) in Apolonije Šušteršič (1965–) sredstvo za doseganje cilja, ki pa je lahko prav tako raziskovanje dojemanja dimenzij svetlobe in na podlagi tega tudi časa in težnosti.

A. Šušteršič se je osredotočila na problem pomanjkanja svetlobe v severnejših predelih zemeljske poloble v zimskih mesecih ter na vpliv, ki ga ima svetloba na ljudi. V prostorih nekdanjega župnišča ob vhodu v Moderna Museet v Stockholmu je leta 1999 uredila prostor za Svetlobno terapijo. Obiskovalce so v belo prebarvanem prostoru pričakale hostese v belih oblačilih in jih povabile, da so posedli na bele klopi, oblikovane posebej za ta prostor. Na voljo so bili tudi članki in knjige o pomenu svetlobe za stabilnost in zdravje, o muzeju moderne umetnosti, oblikovanju in uporabi svetlobe v muzejih ter življenju. Tako so bili obiskovalci soočeni s svetlobo kot terapevtskim sredstvom in nepogrešljivim virom življenja.