Polona Tratnik
Ekologija in umetnost
Na področju biotehnologije raziskuje Polona Tratnik (1976–). Gensko spremenjena hrana, kloniranje živali, tkivni inženiring v medicini zaznamujejo sodobno družbo in jo postavljajo pred številna nova vprašanja. P. Tratnik skuša s svojo umetnostjo ponuditi vpogled v daljnosežne posledice (37 °C, 2000/01; Klorofil, 2002; Mikrokozmos, 2004), pri čemer posega tudi na področje ZNANOSTI IN UMETNOSTI.
Feministična umetnost
Mednarodna razstava Moški (2001) v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, na kateri so sodelovali umetnice in umetniki, kaže na to, da v sodobnih feminističnih umetniških praksah ne gre več le za ženske, ampak za raziskovanje spolnih vlog moških in žensk. Razstava se je ukvarjala s temo moškosti, ki jo je v sodobni likovni produkciji redko zaslediti, predvsem pa je bila pomembna vpeljava »ženskega« pogleda na moškega. Hkrati je izpostavila problematiko nezavedanja raznolikosti moških in moškosti ter protislovnih slojev spolne, socialne in politične identitete posameznih moških. Koncept razstave lahko opredelimo kot postfeminističen, vendar je mogoče v Sloveniji o umetnostnem postfeminizmu ali novem feminizmu, ki temelji na tezi, da sta se položaja spolov v sedanji družbi spremenila in izenačila, in predstavlja že skoraj premik onkraj feminizma, govoriti le pogojno, saj nismo zares doživeli njegove prve pojavne oblike. Tudi razstava Pičke – Sisters are doing it for themselves (2006) v Galeriji erotike Račka v Celju, postavljena v prostorih nekdanjega peep-showa, tradicionalno namenjenega moškemu užitku, je izvedla temeljit obrat v smer feministične oz. lezbične ikonografije in se posvetila ženskemu užitku, saj je želela spremeniti žensko iz spolnega objekta peep-showa v spolni subjekt. Na njej so sodelovali umetniki in umetnice, med njimi tudi tandem Eclipse, Rajko Bizjak (1963–) s fotografijami sramnih ustnic kot eksotičnih cvetov, A. Lužar z Masterbacijo in Polona Tratnik (1976–) z Monologi, odzivom na literarno delo Eve Ensler Monologi vagine, v katerem je moške prikazala kot intimno čuteče in krhke posameznike, vagino pa kot simbol čiste spolnosti, ki vzbuja tako pri ženskah kot pri moških nasprotujoča si čustva. Delo je gledalcu zastavljalo vprašanje, ali je resničen dialog med dvema subjektoma zaradi enkratnosti posameznikovega, moškega in ženskega, doživljanja sploh možen in ali smo obsojeni na samogovore, ki zaradi različnosti v predstavah in hrepenenjih potekajo drug mimo drugega.
Znanost in umetnost
Polona Tratnik (1976–) je osrednja osebnost umetniške produkcije v okviru biotehnoloških znanosti. Raziskuje in problematizira pojem življenja, meje razširjene telesnosti, prostorska določila telesne prisotnosti, preiskovanje imunoloških procesov in mikroorganizmov. Njeni pomembnejši projekti so bili: 37 °C (2001, Galerija Kapelica, Ljubljana), Zasebne skodelice (2004, Prirodoslovni muzej Slovenije, v produkciji Galerije Kapelica).