Bor Turel

Zvok

V letih 1973 do 1976 je delovala eksperimentalna gledališka skupina Nomenklatura, katere jedro so sestavljali pesnik Boris A. Novak (1953–), skladatelj Bor Turel (1954–) in režiser Igor Likar (1953–). V svojih zvočno-gledaliških hepeningih so inovativno združevali poezijo, zvok, gibalne elemente in sceno, B. Turel, ki vse odtlej razvija eksperimentalno glasbo, pa je v okviru skupine leta 1976 pod okriljem Radia Študent organiziral tudi njen koncert v ljubljanski Festivalni dvorani.

Širši javnosti znani slovenski zvočni umetniki so skupina ustvarjalcev različnih ozadij in načinov dela z zvokom. Z ustvarjanjem videoinstalacij, v katerih ima avtorski zvok vidno mesto, se ukvarja Andrej Zdravič (1952–), bolj eksperimentalno v smislu spajanja elektronsko generirane slike in zvoka pa svoje avdiovizualne instalacije ustvarjajo Miha Ciglar (1980–), Tao G. Vrhovec Sambolec (1972–) in B. Savski, ki se ukvarja tudi z gradnjo avtonomnih zvočnih sistemov. Skladanju elektronske, eksperimentalne in elektroakustične glasbe se posvečajo B. Turel, T. G. Vrhovec Sambolec, Tomaž Grom (1972–), M. Ciglar, pa tudi Boštjan Perovšek (1956–,) ki zvok raziskuje tudi v razmerju med ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO, mnogi med njimi pa sodelujejo tudi pri skladanju za film, gledališke, plesne in internetne predstave (poleg že omenjenih še Brane Zorman [1962–]).

V 90. letih začnejo umetnostne galerije zvočno umetnost redno uvrščati v svoj program, s čimer postane področje zvoka integralen del razširjenega pojma likovne umetnosti. Leta 1999 sta v okviru Zimskega salona v organizaciji ZDSLU v ljubljanski Mestni galeriji Dominik O. Križan (1968–) in Samo Jurečič (1962–) v sodelovanju z B. Turelom oblikovala odmeven zvočno-video-svetlobni ambient z naslovom Prostori onkraj hitrosti in hrupa.