POJMOVNIKSlovenske umetnosti

Peter Weibel

Moderna galerija ↗

Omembe v pojmovniku

Konceptualizem

smeri z drugim, ki ga je pripravil selektor Peter Weibel. Sicer pa ga v 90. letih in po letu 2000 najlaže povežemo z imenom Tadeja Pogačarja (1960–) in njegovim delovanjem v P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art (1990–)ter nekaterimi mlajšimi umetniki, predvsem Žigo Karižem (1973), Davidejem Grassijem (1970–, od leta 2007 Janez Janša-) (in njunim skupnim ter Emila Hrvatina preimenovanjem v Janeza Janšo leta 2007), predvsem s tistimi, ki se v zadnjem času ukvarjajo s KRITIKO INSTITUCIJ ter IDEOLOGIJO IN UMETNOSTJO. Precej izrazito pa je na njem utemeljeno delo generacije, ki se je uveljavila v zadnjem desetletju (predvsem pri tistih, ki so zaključili kiparski študij na ljubljanski ALUO). To, o čemer bi lahko govorili kot o posebnosti slovenskega konceptualizma, tj. njegove etične in ekološke usmeritve, pa želi v svojem delu nadaljevati skupina SESTAVA (1993–).

Retroavantgarda

Leta 1992 je Peter Weibel v enem od katalogov prireditve Štajerska jesen v Gradcu načel diskurz o retroavantgardi. Leta 1994 je Marina Gržinić v uvodu kataloga ob razstavi Retroavantgarda v Ljubljani razvila dialektične zanke med temi projekti.

Slikarstvo okoli leta 2000

V 90. letih sta vsesplošna vizualizacija in prevlada medijskega podobja hkrati z novimi tehnologijami (programska oprema, mini kamere, skenerji, tiskalniki) in digitalizacijo zajeli tudi slovenski prostor. Tovrsten vpliv je sprožil nastajanje »posredovane umetnosti« ali postmedijskega slikarstva (Peter Weibel), to je slikarstva, ki črpa iz obstoječega (medijskega) podobja in možnosti tehnoloških orodij, s katerimi upodablja, reflektira in interpretira realnost drugega reda (že upodobljeno). Slikarstvo razširjenega statusa vizualnega (2001, Revizije: slika 70+90, 2001, Galerija P74, Ljubljana; 2004, Mediji v sliki, 2004, Galerija CD, Ljubljana) nastopa v tem času kot prevladujoča usmeritev, ki uživa podporo ključnih umetnostnih institucij in združuje raznolike avtorske pristope različnih generacij. Pri tem je vodilen in kot profesor na ALUO tudi vpliven Bojan Gorenec (1956–).

Vprašaj o tej osebi →