Edvard Zajec

Geometrična abstrakcija

V tem obdobju se brez pravih medsebojnih povezav v slovenskem prostorom začenja raziskovanje geometrične abstrakcije na področju RAČUNALNIŠKE GRAFIKE, kjer je osrednje ime Edvard Zajec (1938–), omeniti pa je potrebno treba tudi arhitekta Sergeja Pavlina (1929–). Oba sta razstavljala na zagrebških TNovih tendencah, prvi prvič že leta 1969, oba pa leta 1973. E. Zajca je mogoče postaviti v kontinuiteto geometrijskih raziskav A. Černigoja, saj je imel nanj kot njegov prvi učitelj zelo močan vpliv.

Računalniška grafika

V našem prostoru je Zagreb v poznih 60. letih predvsem po zaslugi gibanja, ki so ga v začetku desetletja sprožile Novee tendencece, s Tendencami 4 leta 1968/1969 in teoretika Borisa Kelemena odigral vlogo enegapostal eno od svetovno pomembnih središč računalniške umetnosti, na kar je opozorila predvsem razstava Tendencije 4 leta 1969. V okviru te prireditve je bila leta 1969 v Galeriji suvremene umjetnosti odprta razstava T4 – Kompjuteri i vizuelna istraživanja, na kateri so sodelovali vsi pionirji računalniške umetnosti, med njimi Na njej je sodeloval tudi Edvard Zajec (1938–), zdaj svetovno znan slovenski avtor, ki je delovanju na tem področju posvetil svoje življenje. Frank Popper je tega umetnika in univerzitetnega profesorja v knjigi Art of the Electronic Age (1993) uvrstil med 27 pionirjev elektronske umetnosti in ga izpostavil kot enega njenih prvih predstavnikov.

Na umetnika, ki prihaja iz Trsta, je kot učitelj vplival Avgust Černigoj, zatem pa se je po nekaj letih umetnostnega šolanja v ZDA vpisal na študij slikarstva na ljubljanski ALU. Po diplomi leta 1966 je študij vnovič nadaljeval v ZDA, kjer je po zaključku podiplomskega izpopolnjevanja dobil priložnost delati z računalnikom, ko so bili ti še dragi in nedostopni širši javnosti. V letih med 197069 in 1980 je prebival v Trstu in že takoj začel sodelovati z zagrebškimi Tendencami. Pomembno pa je tudi njegovo sodelovanje s sistemskim inženirjem Matjažem Hmeljakom, ki se je pozneje uveljavil tudi samostojno. Zajec se je leta 1980 zaposlil na Univerzi Syracuse (NY), kjer je vzpostavil univerzitetni študij računalniške grafike ter laboratorij zanjo. Tam še danes deluje kot profesor in koordinator programa računalniške umetnosti.

Od računalnika je E. Zajec po letu 1980 prešel tudi k VIDEUvideu. Z njegovo uporabo je začel razvijati zvrst, ki jo sam imenuje orphics in pri kateri likovni obliki in barvi dodaja časovno komponento ter ZVOK. S pristopi, ki jih je razvijal že od svojih začetkov, še danes raziskuje aktualna vprašanja na področju računalniškega videa, vendar se konceptualnost, značilna za zgodnejše grafike, umika v prid poetičnosti.

Znanost in umetnost

Področja, kjer se je v slovenskem in svetovnem umetnostnem prostoru zgodil izrazitejši preplet znanosti in umetnosti s posredništvom tehnologije, so FOTOGRAFIJA, ZVOK in različne oblike eksperimentalne glasbe, ki nastaja v interdisciplinarnih okoljih, ter računalniška umetnost (RAČUNALNIŠKA GRAFIKA), ki se je začela pospešeno razvijati v 60. letih. Edvard Zajec (1938–) je eden svetovnih pionirjev elektronske umetnosti. Usmerjenost v procesualno umetnost namesto umetniške dejavnosti, ki producira izdelke, je razvijal že kot dijak pri profesorju Avgustu Černigoju, ključni osebnosti slovenske zgodovinske avantgarde. V 70. letih 20. stoletja so se na tržišču pojavile finančno dostopnejše kamere in druga snemalna ter predvajalna oprema, kar je omogočilo eksperimentiranje na področju VIDEA ter pospešilo njegov razvoj, tudi v smeri videoinstalacij.