skupina Zemlja

Naivna umetnost

Fenomen naivne umetnosti se je v jugoslovanskem prostoru v 20. stoletju posebej izrazito uveljavil že pred drugo svetovno vojno. Hrvaški slikar Krsto Hegedušić (1901–1975), ki je vodil skupino Zemlja, je leta 1930 v zagorski vasici Hlebine ustanovil Hlebinsko šolo. Ime se je uveljavilo leta 1931, ko je K. Hegedušić povabil na razstavo skupine Zemlja v Zagrebu dva njena predstavnika, Ivana Generalića (1914–1992) in Franja Mraza (1901–1975). K. Hegedušić, ki je uporabljal slikarsko tehniko tempere na steklo, je s svojo značilno poenostavljeno stilizacijo pritegnil kmečke mladeniče in jih usmerjal v slikarstvo, saj je želel, da umetnost najde stik s preprostim ljudstvom. Pred vojno je takšno delo s kmeti veljalo za politično sumljivo. Zaradi družbenokritične usmerjenosti skupine Zemlja, verjetno pa tudi zaradi priljudne dekorativnosti ter ideološke neproblematičnosti, je naivna umetnost po letu 1945 postala priljubljena jugoslovanska blagovna znamka, tako rekoč prepoznavni znak jugoslovanske umetnosti, predvsem v Nemčiji. Zaradi tako velikega zanimanja za naivne umetnike je bilo zaželeno, da vsaka republika odkrije svoje predstavnike te umetnostne smeri. Tako so eden od štirih jugoslovanskih republiških centrov te umetnosti postale tudi slovenske Žiri.