Brane Zorman
Performans
V kategorijo performansa lahko uvrstimo tudi nekatere umetniške projekte, ki vsebujejo elemente performativnosti, vendar niso izvedeni v živo, temveč si jih lahko ogledamo na fotografijah, na internetu ali v galeriji kot prenos prek ekranov. Taki so npr. Ballettikka Internettikka Igorja Štromajerja (1967–) in Braneta Zormana (1962–), serija taktičnih projektov, ki se je začela leta 2001 z raziskovanjem medmrežnega baleta, kombiniranega z gverilsko taktiko in mobilno strategijo internetnega predvajanja v živo v galeriji, potem interaktivni performans Brainscore (2000, Cankarjev dom, Ljubljana) avtorjev Darija Kreuha (1966–) in Davideja Grassija (1970–, od leta 2007 Janez Janša), v katerem avatarji postanejo posredniki med performerjema in občinstvom, pa tudi akcije kot intervencije Zzavoda P.A.R.A.S.I.T.E., npr. Obisk, 1993, skrivna akcija, ki je raziskovala metode novega parazitstva v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Zvok
Širši javnosti znani slovenski zvočni umetniki so skupina ustvarjalcev različnih ozadij in načinov dela z zvokom. Z ustvarjanjem videoinstalacij, v katerih ima avtorski zvok vidno mesto, se ukvarja Andrej Zdravič (1952–), bolj eksperimentalno v smislu spajanja elektronsko generirane slike in zvoka pa svoje avdiovizualne instalacije ustvarjajo Miha Ciglar (1980–), Tao G. Vrhovec Sambolec (1972–) in B. Savski, ki se ukvarja tudi z gradnjo avtonomnih zvočnih sistemov. Skladanju elektronske, eksperimentalne in elektroakustične glasbe se posvečajo B. Turel, T. G. Vrhovec Sambolec, Tomaž Grom (1972–), M. Ciglar, pa tudi Boštjan Perovšek (1956–,) ki zvok raziskuje tudi v razmerju med ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO, mnogi med njimi pa sodelujejo tudi pri skladanju za film, gledališke, plesne in internetne predstave (poleg že omenjenih še Brane Zorman [1962–]).