Matjaž Hmeljak
Računalniška grafika
Na umetnika, ki prihaja iz Trsta, je kot učitelj vplival Avgust Černigoj, zatem pa se je po nekaj letih umetnostnega šolanja v ZDA vpisal na študij slikarstva na ljubljanski ALU. Po diplomi leta 1966 je študij vnovič nadaljeval v ZDA, kjer je po zaključku podiplomskega izpopolnjevanja dobil priložnost delati z računalnikom, ko so bili ti še dragi in nedostopni širši javnosti. V letih med 197069 in 1980 je prebival v Trstu in že takoj začel sodelovati z zagrebškimi Tendencami. Pomembno pa je tudi njegovo sodelovanje s sistemskim inženirjem Matjažem Hmeljakom, ki se je pozneje uveljavil tudi samostojno. Zajec se je leta 1980 zaposlil na Univerzi Syracuse (NY), kjer je vzpostavil univerzitetni študij računalniške grafike ter laboratorij zanjo. Tam še danes deluje kot profesor in koordinator programa računalniške umetnosti.
O računalniški grafiki lahko govorimo tudi kot o prostoru prehoda, saj omogoča vzporedno ustvarjalnost bodisi umetnikom, npr. slikarjem, bodisi znanstvenikom. To je prišlo do izraza na razstavi Digitalna grafika na papirju leta 1999 v Mestni galeriji v Ljubljani, na kateri se je predstavilo 12 avtorjev, nekatere med njimi smo prej poznali predvsem kot slikarje, drugi pa so izhajali s področja računalništva in informatike. Med slednjimi je tudi kot kreator sistemov ali vizualnih strojev pomemben Matjaž Hmeljak (1941–), ki je začel kot sodelavec E. Zajca, po letu 1980 pa ustvaril pomembno samostojno kariero. Začel je s tem, da je najprej ročno skiciral motive, potem pa ustvaril računalniške programe, ki so zajeli prejšnjo izraznost in čustvenost. Sledili so bolj formalistični izdelki z barvnimi prehodi v tonskem stopnjevanju ter raziskovanje razgibanih tekstur, po tem obdobju deformacije pravilnih geometričnih struktur pa cikel mrež in rastrov. Od leta 1988 do 1993 se je ukvarjal z videoklaviaturo, s povrezovanjem glasbe, barve in oblik, v 90. letih pa je skonstruiral stroj VISTRO 13, ki je na jezikovnih kodih utemeljeval nova estetska sporočila. Slike nastajajo po vnaprej določenih programih, brez naključij. Namesto slike shranimo proces, slika na ekranu je izvirnik.