Barbara Novakovič Kolenc

Scenografija

Tradicionalno dramaturgijo je s tem začela spodkopavati dramaturgija vizualnega, pri čemer se ni spreminjalo samo ozadje za dramski prizor, pač pa tudi že sam ustroj prostora. Vlado Repnik (1961–), akademski slikar in režiser, je vsako od predstav v letih od 1988 do 1994 izpeljal z drugo lastno producentsko ustanovo. Predvsem predstava Brigade lepote Gledališča HELIOS leta 1990 v Cankarjevem domu je uvedla nov način razmišljanja o gledališkem prostoru; njegova transformacija naj bi izgradila novo gledališče. Fiktivno je pustilo v gledališču materialne posledice, zanikana je bila tektonika, spodmaknjena tla odra, ki niso bila več samoumevna igralna površina. Teoretsko je te nove premike utemeljeval arhitekt Aljoša Kolenc (1961–), ki je tudi sam prispeval nekaj scenografij. Nedvomno je s klavstrofobično, energetsko intenzivno sceno pripomogel k uspehu Ionescove Plešaste pevke v SNG Nova Gorica iz leta 1995, ki jo igrajo še zdaj, sodeloval pa je tudi z zavodom Muzeum, v produkciji katerega od ustanovitve leta 1996 pod vodstvom Barbare Novakovič Kolenc (1963–) nastajajo predstave v izčiščeni, konceptualizirani likovnosti.