Luka, tudi VJ Nova deViator Prinčič

Zvok

Po letu 2000 se je dogajanje na tem področju široko razmahnilo. S serijami zvočnih dogodkov, predavanj in delavnic z mednarodno udeležbo Bitshift so v Galeriji Kapelica začeli leta 2002, prirejajo pa jih še danes, mednaroden dogodek je bil tudi FooBar, ki ga je leta 2002/03 v Moderni galeriji pripravila Dunja Kukovec. Sound Explicit je serija zvočnih dogodkov v Centru in Galeriji P74, ki kontinuirano teče od leta 2003 in katere namen je predstaviti in izpostaviti domače glasbene projekte raziskovalne, eksperimentalne in improvizacijske narave. RE-LAX pa so zvočni dogodki, ki od leta 2004 potekajo na Metelkovi in v Kinodvoru, tudi z gostujočimi umetniki iz tujine. Pozimi leta 2005/06 je Bojana Piškur v projektu Oscilacije: 30 dni zvoka, ki se je dogajal v Mali galeriji in na Radiu Študent, zbrala najvidnejše predstavnike s slovenskega prizorišča eksperimentiranja z zvokom zadnjih desetletij, poleg že omenjenih še Luko Prinčiča (1977–), tandem Son:DA (2000–), Ireno Tomažin (1979–) in založbo rx:tx. Mariborski Multimedijski center Kibla je leta 2008 organiziral serijo predavanj z elementi performansa, v katerih se je predstavila večina pomembnih slovenskih ustvarjalcev, ki trenutno delujejo na tem področju.

Za Pri povezovanjue zvoka kot elektronske glasbe z vizualnimi učinki v živo je pomembna tudi klubska (sub)kultura, kjer se inovativnejši zvočni dogodki v smisluki je najbolj živahna v Ljubljani, produkcije vizualnega materiala in izvajanja glasbe v živo odvijajo predvsem v klubih METELKOVE MESTA (Gromka, Channel Zero, Mizzart, Tiffany, Monokel, Menza pri koritu, Gala hala), pa tudi v K4, na Gradu Kodeljevo, v SubSubu, Tovarni Rog in v KUD-u France Prešeren. Od začetkov s predvajanjem videa z analogno televizijsko opremo pri klubskih glasbenih dogodkih, s čimer je z Borghesio v 80. letih pričel Neven Korda, nadaljevala pa skupina Laibach, se je Z vidžejanjeem, sredi 90. let, razširilo, sprva kot oblikovanje videa v živo ob spremljavi elektronske glasbe še vedno z analogno opremo prikazovanjem lastne vizualne produkcije kot atmosferične spremljave didžejev, je začela pri VJ B1ST (Stanka Brljević), konec desetletja pa pri skupini code.ep in njenimi VJ člani: Nashi (Martin Bricelj), Ozo (Ozren Škondrič), linefeed (Luka Frelih), Mina Fina (Mina Žabnikar) ter VJ skupini Sidewalk (Uroš Veber, Žiga Testen, Marko Mrdženović), ki deluje znotraj skupine Edge Department. Z digitalno opremo so jim sledili Luka Dekleva, Nova deViator (Luka Prinčič), skupina Dekaos (Jaša Gladež, Boštjan Božič), tandem Neja + Aka (Neja Engelsberger in Akaša Bojič), VJ Rasta on the Mouse (Andrej Intihar), tem pa najmlajša generacija VJ-ev, ki delujejo samostojno in znotraj različnih avdiovizualnih skupin: Fšk (Boštjan Čadež), Delta Nu (Maja Smrekar), Rex (Petar Perčić, tudi član skupine ZEK Crew), Ana Pečar in drugi. sredi 90. let, potem pa se je uveljavilo vidžejanje, v katero se v veliki meri vključuje tudi najmlajša generacija likovnih umetnikov (kolektivi Codeep, Edge Department Radyoyo in Sindikat ter posamezniki Luka Dekleva, Mina Žabnikar, Maja Smrekar, Ozren Škondrič).