Nataša Skušek
Feministična umetnost
Z nezmožnostjo izpolnjevanja mnogih družbenih vlog ženske se je na razstavi Mamica, dojilja, žena, negovalka leta 2006 v Centru in Galeriji P74 ukvarjala Nataša Skušek (1967–). Prikazala je video Fliperavtomat, v katerem je na ironičen način predstavila štiri dejavnosti, ki veljajo za samoumevno ženska opravila. Ženska je kakor žogica v avtomatu, ki skače od vloge mamice, žene, dojilje do negovalke. Z umetniškim delom, navezanim na svoje življenje, je namignila tudi na enega izmed možnih odgovorov, kam izginjajo vse umetnice. Ženska se nekaterim vlogam do neke mere sicer lahko izogne, a težko vlogi matere, saj se počuti odgovorno za svojega otroka. Na eni steni galerije je bila razstavljena podoba srečnega otroka, na nasprotni pa je video prikazoval mater, ki doji svojega otroka, tistega srečnega s fotografij. Vendar pa izraz matere izkazuje trpljenje, kajti mati je v večini primerov še vedno tista, ki se mora žrtvovati in odrekati. Dve video projekciji na razstavi, Lebdenje in Toaleta, pa sta prikazovali edini pobeg od vsakdanjih obveznosti. Sprostitev lahko po avtoričinem mnenju ženska doseže le še v kopalnici. Žensko telo v vodi, projicirano na kad, počiva in si celi rane, ki mu jih je zadal vsakdan. Nad glavami obiskovalcev teče projekcija ženske v vodi, naslovljena Lebdenje. Voda, ki omogoči trenutek sprostitve, edina zadržuje utrujeno telo pred padcem na obiskovalca, pred padcem v globine družbenih obveznosti in interakcij z okolico, ki pričakuje izpolnjevanje le-teh.
Vrt in umetnost
Nataša Skušek (1967–) se je s temo vrta ukvarjala v dveh performansih iz leta 2004, v Vrtu (kot prostor obdelovanja je postavila svoje lastno – žensko – telo, ki ga je v javno izvajanem aktu lepotičila in urejala) ter Osebnih vrtovih (2004), leta 2005 pa je izdelala serijo miniaturnih vrtov (ki tipološko spominjajo na ikebane), reminiscenc na znane realizacije vrtov v zgodovini umetnosti – Monetovega ribnika z lokvanji v Givernyju, Dereka Jarmana umetnikov vrt v Dungenessu, Črni vrt Jenny Holzer v Nordhornu –, in se s parafrazo dotaknila uporabe zelenjave z zelenjadnega vrta pri Petru Fischliju in Davidu Weissu.